Tiskarski procesi

Dandanes obstaja ogromno različnih tiskarskih postopkov. Od offset tiska do digitalnega tiska do visokega tiska ali 3D tiska – mogoče je tiskati na najrazličnejše materiale, od najmanjše papirnate čestitke do transparenta za zunanje oglaševanje ali celo 3D modela. Vendar ni vsak postopek tiskanja primeren za najboljši možni rezultat tiskanja. V tej objavi na blogu boste izvedeli o različnih postopkih tiskanja na splošno, o tem, kako delujejo in za katere aplikacije so primerni.

Osnove: Kaj so postopki tiskanja?

Tisk ali tiskarska tehnologija je postopek, pri katerem se tiskarska barva prenese na podlago. Med postopki tiskanja ločimo analogne in digitalne postopke. Pri prvem je potrebna fiksna tiskarska plošča za prenos črnila na medij za tiskanje. To ni potrebno za digitalni tisk, kjer se informacije o tisku pošljejo v tisk elektronsko ali digitalno.

Štirje glavni postopki tiskanja po DIN 16500

Standard DIN 16500 razlikuje med naslednjimi štirimi glavnimi tiskarskimi postopki: visoki tisk, globoki tisk, preskočni tisk in ploski tisk. Tem je dodan še digitalni tisk. Tiskarski postopki se razlikujejo po površinski strukturi tiskovnih form in s tem povezanim načinom prenosa barve. Prav tako se razlikujeta vrsta prenosa (neposredno proti posrednemu) in izdelava tiskovnih form (kemična, ročna, elektrostatična).

1 Visoki tisk

Visoki tisk spada med analogne tiskarske postopke. Prvotno ga je izumil Johannes Gutenberg leta 1450 in je tako najstarejši postopek tiskanja. Znamkotisk pa je bil znan že v antiki kot oblika visokega tiska. Visoki tisk s premičnimi kovinskimi črkami, ki ga je razvil Gutenberg, je revolucioniral sodobni visoki tisk in zaznamoval začetek tiskarske industrije. Prvotno je visoki tisk vključeval tiskanje celih črkovnih vrstic neposredno na natisnjeni predmet, danes pa je ta zapleten postopek nadomestil digitalni tisk ali ofsetni tisk.

Pri visokem tisku so tiskovni elementi vidno in vizualno dvignjeni od tiskovne forme, pri čemer so površine za tisk višje od površin, ki se ne tiskajo. Tako so območja, ki jih je treba natisniti, dvignjena, medtem ko so območja, ki se ne tiskajo, poglobljena. Visoki tisk je postopek neposrednega tiska, kar pomeni, da se barva brez vmesne stopnje prenese neposredno iz naslikanih tiskovnih elementov, ki so zrcalno obrnjeni, na podlago. Tiskovna forma je lahko sestavljena iz posameznih črk, v obliki klišejev ali kombinacije obojega. Zaradi časovnih, prostorskih in finančnih razlogov, ki jih je pri visokem tisku sorazmerno veliko, postopek tiska danes uporabljajo le še posamezne tiskarne v komercialne namene. Na umetniških področjih je zastopan predvsem v obliki linoreza ali lesoreza. Za rezultat visokega tiska je običajno značilen stisnjen rob in rahlo dvignjena tiskovna slika na hrbtni strani podlage. Postopek se uporablja tudi pri nadaljnji obdelavi za vtiskovanje, perforiranje in luknjanje.

1.1 Fleksografski tisk

Fleksografski tisk je nadaljnji razvoj visokega tiska in je rotacijski postopek tiskanja. Zaradi fleksibilne tiskovne forme, ki je izdelana iz gume ali fotopolimera, je uporabna na različne načine. Flekso tisk je tudi bolj elastičen in zahteva manj kontaktnega pritiska kot visoki tisk. Posebnost fleksotiska je v tem, da je edini tiskarski proces, ki lahko kompenzira odstopanje in debelinske razlike podlage zaradi fleksibilne tiskovne forme. Skladno s tem je mogoče tiskati vse od tankih folij in vseh vrst papirja in kartona do grobih in upogljivih materialov ter tekstilnih tkanin in zagotoviti čist poltonski tisk.

2 Globoki tisk

Rotograf je tudi eden najstarejših tiskarskih postopkov, njegov izvor sega v 19. stoletje in ga najdemo v tehniki bakroreza. Pri globokem tisku kot neposrednem tisku so v nasprotju z visokim tiskom v tiskovni formi/kovinski plošči vdolbine površine za tisk, ki jih imenujemo tudi celice. Celice so oblikovane z graviranjem, jedkanjem ali laserjem. Celotna tiskovna forma se nato prepoji s črnilom, nevdolbino pa ponovno obrišite brez črnila. Za to se uporablja squeegee, to je kovinski trak, zato globoki tisk poznamo tudi kot squeegee tisk. Tiskarska barva ostane samo v celicah in se s kontaktnim pritiskom z dvema cilindroma (tiskovna forma in tiskovni valj) prenese neposredno na tiskovni predmet.

Tiskovine, ki so bile izdelane s postopkom globokega tiska, lahko prepoznate po dvignjenem delu na zadnji strani papirja. Dvignjeno območje je posledica tiskanja v vlažen papir, ki ustvari rob plošče, ki se nato vtisne v papir. Nastali odtisi se morajo nato sušiti določen čas, v katerem se nekoliko skrčijo. To včasih vodi do dimenzijskih razlik od enega do dveh odstotkov.

Rototisk je prednosten v industrijskem sektorju, ker je primeren za izdelavo velikih naklad. Na primer, z rotacijskim globokim ali rotacijskim tiskom je mogoče v eni uri izdelati do 60.000 natisov. Pri teh postopkih tiskanja gre za tisk valj ob valj, kar pomeni, da tiskovne forme niso izdelane iz plošč.

2.1 Tamponisk

Tamponisk je posebna oblika globokega tiska in obstaja že od leta 1968. Poznamo ga tudi kot indirektni globoki tisk. Tako kot pri prvotnem postopku se črnilo napolni v vdolbino tiskovne forme in se nato otrese. Črnilo nato prevzame upogljiva blazinica, ki je izdelana iz silikonske gume, in se nanese na tiskovni material skoraj brez izgube.

Tampotisk ima več prednosti. Primeren je tudi za tiskanje na neravne predmete, natisnjene slike pa je mogoče oblikovati z visoko stopnjo podrobnosti. Tampotisk se v glavnem uporablja kot postopek tiskanja v oglaševalski industriji, za tiskanje na igrače ali v medicinskem sektorju, na primer za brizge. Uporablja se tudi v avtomobilski industriji ali za tiskanje namizne posode. Postopek tiskanja je dobičkonosen pri nakladah 1.000 ali več, možne pa so tudi naklade od 6.000 do 3.000.000. Vendar je treba blazinico zamenjati na vsakih 100.000 kosov.

3. Ploski tisk

Ploski tisk oz. tisk z nanosom je univerzalni postopek tiskanja. Črnilo se nanaša na potiskani predmet skozi vdolbine v situ ali tekstilni tkanini. V ta namen se zaslon ali tekstilna tkanina napne v okvir. Tako imenovana gumijasta strgala (elastomer) pritisne črnilo na vdolbino. Če določenih površin ne tiskamo, jih prekrijemo s šablono. Prednost skoznjega tiska je, da je tehnika neodvisna od narave tiskanega predmeta. Barvni rezultat je odvisen od strukture, finosti in elastičnosti tkanine. To omogoča tiskanje na najrazličnejše tiskovne predmete.

Ta vrsta tiska se uporablja predvsem za tisk na plastične, na pritisk občutljive ali neprožne predmete, kot so plastenke. Možno pa je tiskati tudi reklamne pasice, nalepke, vrečke ali namizni pribor ter tekstil.

3.1 Sitotisk

Sitotisk je posebna oblika pretočnega tiska in se uporablja predvsem za predmete, na katere je težko tiskati. Tiskarska barva se skozi tkanino z drobno mrežico vtisne na natisnjeni predmet z gumijastim strgalom. Področja, ki se ne tiskajo, so prekrita s šablono in tako neprepustna za barvo. Sitotisk se uporablja predvsem za tisk na tekstil in tisk znakov. Tiskati je mogoče na les, keramiko, steklo, kovino in tkanine.

4. Planografski tisk

Posebnost ploskega tiska je, da so površine za tiskanje in površine za tiskanje skoraj na istem nivoju, tako da ni razlike v višini. Planografski tisk temelji na postopku litografskega tiska (postopek neposrednega tiska) in se je razvil v postopek posrednega tiska. Postopek ploščatega tiska temelji na principu odbijanja vode in maščobe, ki se uporablja za prenos črnila. Tiskalni blok/nosilec črnila je predhodno kemično obdelan - mastno črnilo se oprime mastnih površin, vendar ga odbijajo površine, ki vsebujejo vodo. Cilinder, napet na gumijasto prevleko, posredno prenese površine, ki jih je treba natisniti, na natisnjeni predmet. Ploski tisk omogoča uporabo več barv in tudi obojestranski tisk v enem procesu tiskanja.

4.1 Offsetni tisk

Offsetni tisk je danes najbolj razširjen postopek ploskega tiska na svetu. Tiskovna plošča, ki je nameščena na valj, nima stika s tiskovno podlago. Namesto tega se črnilo najprej prenese na odtisni valj in od tam na substrat. Ustrezni stroji za ofsetni tisk obstajajo kot listni in rotacijski stroji (heatset ali coldset).

5 Digitalni tisk

Od leta 1990 digitalni tisk osvaja trg, kar ni presenetljivo, saj nima konkurence, še posebej pri kratkih nakladah. Digitalni tisk ne zahteva fizično fiksiranega tiskarskega telesa, na katerega nanašamo barvo, zato ni potrebe po pripravljalnih delih ali potrebni opremi. Skladno s tem je z digitalnim tiskom mogoče z malo truda realizirati tudi najmanjše naklade iz ene kopije.

5.1 Postopek laserskega tiskanja

Laserski tisk je oblika digitalnega tiska in se imenuje tudi elektrofotografski tisk. Če želimo narediti kopijo, se električno negativno nabit valj delno izprazni pod vplivom svetlobe (laser ali LED). Pozitivno nabit toner, tj. prašno fin prah, nato pritegne preostali naboj in ga povleče na papir, ki je prav tako električno nabit. Prah, oziroma mikroskopsko majhne pigmente, prevlečene s plastiko, se s toploto in pritiskom stopijo in stisnejo ter tako fiksirajo.

5.2 Inkjet/brizgalno tiskanje

Pri brizgalnem tiskanju se na papir nanesejo drobne kapljice črnila. To lahko storite s segrevanjem ali z uporabo napetosti na keramične piezo kristale. Vendar pa barve, uporabljene v spektru CMYK, običajno niso vodotesne ali svetlobno obstojne.

print24 - natisnemo vaš želeni predmet

Pri print24 imate možnost izdelave najrazličnejših tiskovin. Nudimo vam tiskanje različnih tiskarskih izdelkov, kot so nalepke, brošure, knjige, letaki ali ovitki za vložke ter še veliko več. Pri nas lahko natisnete tudi svojo oglaševalsko tehnologijo, od folij za osvetlitev ozadja in beachflagov do rolo-upov in sejemskih sten. Ne glede na to, ali gre za velike formate, gastronomske izdelke, foto izdelke ali tisk na tekstil – na našem spletnem mestu spoznajte svoje skoraj neomejene možnosti!