Vrste papirja - proizvodnja in razlike

Zaradi današnjega tehničnega napredka in vsestranskih zahtev po papirju obstaja široka paleta različnih vrst papirja. Ti se proizvajajo in obdelujejo na različne načine in imajo glede na vrsto papirja tudi posebne lastnosti. Zaradi tega so primerni za različne aplikacije. V tej objavi na blogu boste izvedeli, katere vrste papirja obstajajo in kako se papir v bistvu izdeluje.

Osnove vrst papirja - različne vrste papirja

Prvo grobo klasifikacijo vrst papirja lahko naredimo z nepremazanim in premazanim papirjem. Tu je poudarek na površinski strukturi in teksturi papirjev.

Premazni papirji so obdelani s tako imenovanim kredastim premazom, zaradi katerega je površina papirja mat ali tudi sijajna. Zaradi tega učinka je površina videti zaprta in s tem bolj stabilna in gladka. S tem je mogoče doseči višjo stopnjo podrobnosti in kakovosti tiska. Premazni papirji se uporabljajo tudi za ustvarjanje privlačnih črk in slikovnih učinkov ter kadar je potrebna stabilnost. Pri sijajno premazanih papirjih kasnejši postopek kalandriranja daje površini papirja več sijaja in gladkosti. Kalandriranje je postopek, pri katerem papir speljemo skozi več parov valjev različnih trdot in materialov, da dosežemo rezultat. Ta vrsta papirja je prednostna zaradi bolj sijajnih barvnih rezultatov in ostrih kontrastov pri tiskanju. Papirji z mat premazom ali umetniški papirji se uporabljajo za doseganje reprodukcije slik brez odsevov s hkratno barvno reprodukcijo z visokim kontrastom. Dosežejo tudi optimalno berljivost. Vrste mat premazanega papirja se uporabljajo predvsem takrat, ko naj bi tisk deloval bolj diskretno, a hkrati plemenito in graciozno.

Nepremazni papirji pa niso sintetično obdelani, imajo naravno mat in zaprto strukturo površine. Imajo tudi prijeten otip.

Različne vrste papirja, njihove lastnosti in prednostna uporaba

Dandanes obstaja ogromno različnih vrst papirja. To je deloma posledica tehničnega napredka, pa tudi dejstva, da vsaka vrsta papirja ni primerna za določeno uporabo. Na primer, tankih in na vodo občutljivih pisalnih potrebščin ni mogoče uporabiti za zunanje oglaševanje, ki je izpostavljeno vremenskim vplivom in UV-sevanju. Prav tako mora biti na primer papir za razglednice podvržen posebnemu postopku izdelave, da lahko na sprednji strani upodablja čudovite podobe, hkrati pa na hrbtni strani ostane zapisljiv. Glede na to, kje in na kakšen način bomo uporabili tiskovni predmet, so za ta namen primerne različne vrste papirja. Za vas smo zbrali najpogosteje uporabljene vrste papirja, čeprav obstaja še veliko drugih posebnih vrst papirja.

1. Premazni umetniški papir

Ena izmed klasičnih vrst papirja je premazni umetniški papir, ki se lahko uporablja za vse tiskarske procese v digitalnem in ofsetnem tisku. Premazan umetniški papir je na voljo z mat, svileno sijajno ali sijajno premazano površino in se nanaša na vse premazane papirje od 70 do 170 gsm. Od 170 g/m² do 300 g/m² se namesto tega imenuje premazni umetniški karton. Premazan umetniški papir je sestavljen iz celuloze, včasih z majhnimi količinami lesa, ter polnil in veziv. Z dodatnim lakom in premazom dosežemo zelo gladko površino, ki zapečati barvo in poveča stabilnost. Hkrati pa to tudi pomeni, da je na premazani umetniški papir težko pisati ali žigosati. Po drugi strani pa čisti bel papir, znan tudi kot umetniški papir, slabo vpija črnilo, zato so konture in barvne meje na tej vrsti papirja še posebej natančne. Zaradi tega je premazani umetniški papir vnaprej določen za izdelavo slikovnih odtisov s fotorealističnimi učinki globine.

Prednostni premazni umetniški papir se uporablja za naslednje medije za tisk:

• knjige, zvezki
• brošure, letaki
• koledarji, katalogi
• vizitke, papirnate vrečke
• predstavitvene mape, kuverte

2. Offsetni papir

Offsetni papir je kalandriran, kalibriran in pogosto nima vsebnosti lesa. Je prepisljiv in natisljiv, zato se lahko uporablja za kopirne stroje, laserske tiskalnike in brizgalne tiskalnike. Offsetni papir je zato nepogrešljiv za pisarniško uporabo. Poleg uporabe kot kopirni papir se uporablja tudi za beležke in dnevne časopise. Na offsetni papir se da dobro pisati tudi s črnilom, se ne strga in je zelo odporen na trganje. Poleg tega je na otip pristno hrapav in ima plemenit in stabilen občutek. Zelo visoka stopnja beline poskrbi za sijaj nastale natisnjene slike. Offsetni papir je na voljo v premazni in nepremazani obliki, v obliki listov ali v zvitku in ima osnovno težo med 70 in 120 gsm.

Offsetni papir se uporablja predvsem za:

• Ovojnice, pisalne potrebščine
• letaks, notranje strani brošur
• zloženke

Offsetni papir obstaja tudi kot karton in premium različica s 120 in do 300 gsm. To lahko uporabite tudi za letake, pa tudi za vizitke, razglednice in predstavitvene mape.

3. Ekološke vrste papirja: naravni papir, recikliran papir, okoljski papir

Nepremazan papir je sestavljen izključno iz naravnih vlaken, kot so les, kokos, konoplja, cvetni lističi, zrna ali trave. Služi kot krovni izraz, ki vključuje vse multifunkcionalne, običajne in univerzalne papirje, ki nimajo sintetičnih vlaken in niso kemično obdelani. Naravni papir je nepremazan in površina ni bila oplemenitena. Uporablja se lahko za veliko različnih aplikacij, je enostaven za pisanje in dosega zadovoljive predstavitvene lastnosti. Slike na tej vrsti papirja so videti mehke in tople, mogoče pa je doseči visoko barvno intenzivnost. Poleg tega ima prijeten otip, podoben umetniškemu papirju. Oglasno gradivo z velikim deležem besedila je mogoče kvalitetno predstaviti tudi na nepremazanem papirju.

Nepremazan papir se prednostno uporablja za:

• Časopise, revije
• Oglaševalski dnevniki, brošure, obrazci
• Papir za risanje
• Mehke platnice
• Pravne oblike

Sodobnemu digitalnemu tisku še posebej koristi uporaba nepremazanega papirja, saj je mogoče doseči močne barve. Prav tako je tisk brez vonja brez topil. Brezlesni nepremazan papir se lahko uporablja tudi kot papir za vodne žige in papir za bančne pošte.

Reciklirani papir je v celoti sestavljen iz recikliranega in beljenega starega papirja in med njim in papirjem iz čistih vlaken ni opazne razlike. Možno pa je tudi namenoma poudariti razliko, v tem primeru se lahko uporabi sivkasta različica recikliranega papirja. Bel recikliran papir dosega izjemno barvno reprodukcijo, visoko kakovost tiskanja in tisk z gladko površino. Uporablja se za naslednje tiskovine:

• Brošure, pisalne potrebščine
• Katalogi, bloki
• Vizitke, registri
• Predstavitvene mape

Okoljevarstveni papir je prav tako izdelan iz 100 % recikliranega papirja. V primerjavi z recikliranim papirjem je okolju prijaznejši, saj odpadni papir ni beljen. Posledično ima okoljevarstveni papir siv ton.

4. Volumenski papir in papir Ensocoat

Zdaj, ko smo opisali "klasike" med vrstami papirja, je čas za nekaj bolj posebnega. Volumenski papir je brezlesen in ima podobno mat površino kot umetniški papir. Ima težo 160 g/m² in se najraje uporablja za platnice knjig, saj poskrbi, da so ustrezne slike videti žive. Papir Ensocoat prav tako ne vsebuje lesa in je sestavljen iz bele kromosulfatne plošče z gramaturo 276 g/m² in laminiranega filma. Zaradi teh kombinacij je papir Ensocoat idealen za ovojnice z mehkimi platnicami, saj jih je mogoče uporabiti za doseganje izjemne reprodukcije natisnjene slike.

5. Foto papir in papir za razglednice

Na fotografskem papirju so dosežene žive barve in ostri detajli. To zagotavlja, da se črnilo po tiskanju hitro posuši, da se ne razmaže. Za tiskanje fotografij se običajno uporablja foto papir s težo 240 g/m².

Papir za razglednice ali karton za razglednice je prav tako značilen po izjemni kakovosti tiska in izjemno ostrih slikah. Ima enostranski, premazan karton od 280 do 350 g/m2 in je v bistvu mešanica ofsetnega in premazanega umetniškega papirja. Papir za razglednice učinkovito prikaže natisnjeno sliko na gladki sprednji strani, na hrbtni strani pa je mogoče pisati. Poleg tega je ta vrsta papirja zelo trpežna.

6. Fini karton in kromo karton

Ultrafine board je močnejša vrsta papirja z gramaturo 350 gsm. Na voljo je v mat visoko beli barvi za briljantne barvne natise in v mat krem barvi za posebej plemenite rezultate. Fini karton s teksturo lanu je še posebej primeren za voščilnice.

Kromo karton ima težo 320-450 gsm in je zelo robusten. Na voljo je v sijoči beli, mat sivi ali črni barvi. Kromo karton se lahko uporablja kot karton na primer za kuverte, uporablja pa se tudi za hrbtno stran spiralnih blokov.

7. Platneni papir in ročno izdelan papir

Platneni papir ima visoko prepoznavno vrednost, ker ima platno podobno strukturo in je edinstven na otip. Platnen papir je zelo svetel, vendar se pri tiskanju vzdržite uporabe velikih barvnih madežev. Uporablja se lahko tako za vizitke s 260 gsm kot tudi za izjemne kuverte s 100 gsm.

Ročno izdelan papir naredi vsak tisk čim bolj plemenit. Prav tako prijetno laska roki in se lahko uporablja za vizitke s 250 gsm.

8. Trpežne in robustne vrste papirja: Affiche papir, plakatni papir, sintetični papir

Affiche papir se imenuje tudi papir z modrim ozadnjem in je odporen na UV žarke in vremenske vplive. "Affiche" prihaja iz francoščine in pomeni nekaj podobnega kot "plakat", "obvestilo" ali "plakat". Ima gramaturo 115 gsm in ima enostransko matirano, brezlesno in belo sprednjo stran ter modro hrbtno stran (blueback). Od tod izvira izraz blueback paper. Papir za plakate v svoji klasični obliki je na sprednji strani matiran, tako kot papir z modro hrbtno stranjo, tako da lepilo vanj ne more prodreti. Ima gramaturo 150 gsm in je odporen na dež, vlago in UV sevanje. Plakatni papir se prednostno uporablja, če naj ima natisnjena slika visoko ostrino pik in črt.

Za sintetični papir je značilen mehak otip ter hkrati odpornost na vodo in trganje. Prav tako je odporen na praske in vzdrži intenzivno uporabo. Zato se uporablja predvsem za menije v gostinstvu na prostem in v notranjih prostorih, saj dosega bogat barvni učinek.

Proizvodnja papirja danes

Zgodovina proizvodnje papirja se je začela pred več kot 2000 leti. Papir je eden najpomembnejših izumov človeštva, saj je omogočil pisno prenašanje ustnega izročila in ohranjanje dragocenih kulturnih dobrin. Velik del našega znanja je danes zapisan na papirju, čeprav digitalizacija še naprej napreduje. Les in voda sta med glavnimi sestavinami pri proizvodnji papirja, a dandanes obstajajo tudi številni drugi postopki.

Kratka digresija: zgodovinski pogled na proizvodnjo papirja

Papir so izumili v stari Kitajski leta 105 pred našim štetjem, ko je Kitajec Ts'ai Lun opisal postopek izdelave papirja, kot ga poznamo danes. Vlakna so najprej pretlačili, nato skuhali in zmešali z vodo. Uporabljali so svilene odpadke, ostanke ribiških mrež, konopljo, cunje ali celo lubje in ličje murve. Naslednji korak je bil odstranjevanje posameznih plasti s sitom. Nastale plasti papirja smo nato posušili, stisnili in na koncu zgladili.

V Evropi, natančneje v Španiji, so papir začeli proizvajati v 11. stoletju s pomočjo papirnic na vodni pogon. Uporabljali so koprivno platno ter lanena in konopljina vlakna, ki so jih pridobivali iz cunj. Te so proizvajalci papirja odkupovali od zbirateljev krp. Papir smo sušili s pomočjo vijačnega pritiska papirnih stiskalnic. Iz Španije se je proizvodnja papirja nenehno širila po vsej Evropi. V 19. stoletju so optimizirali obstoječe procese in razvili nove inovativne stroje za proizvodnjo papirja. Za proizvodnjo vlaken so prvič uporabili kemično obdelavo lesa, lotili pa so se tudi razvoja polsintetičnih in sintetičnih vlaken. Konec 20. stoletja so v proizvodnjo papirja vključili beljenje brez klora, kar je še izboljšalo kakovost papirja.

Surovine, ki se danes uporabljajo za proizvodnjo papirja

V osnovi proizvodnja papirja poteka v več korakih, saj je treba surovine pripraviti, predelati in nato še posebej obdelati. Odvisno od vrste papirja, ki se proizvaja, ga je treba tudi razrezati in zapakirati. Zdaj obstajajo različni papirni stroji, ki proizvajajo posamezne vrste papirja.

Voda, les oziroma lesna vlakna in energija so tri glavne sestavine proizvodnje papirja. Viri teh surovin so vodna telesa, kot so jezera in reke, gozdovi trdega in mehkega lesa. Energijo za proizvodni proces lahko pridobimo z recikliranjem proizvodnih ostankov in odpadkov iz proizvodnega procesa ter jih uporabimo kot gorivo. Glede na vrsto papirja, ki se izdeluje, se uporabljajo različne vrste lesnih vlaken, in sicer kratka vlakna, dolga vlakna in reciklirana vlakna.

Priprava surovin

Priprava zaloge različnih lesnih vlaken je odvisna tudi od vrste papirja, ki ga želimo pridobiti. V bistvu je prvi korak razgradnja lesa na lesna vlakna z mehansko obdelavo celuloze, da dobimo mehansko celulozo, ali s kemično obdelavo celuloze, da dobimo kemično celulozo. Mehanska obdelava celuloze je znana tudi kot mletje lesa, saj se olupljeni kosi lesa zmeljejo v lesna vlakna z vrtljivim brusilnim kamnom. Druga možnost je, da se tako imenovani lesni sekanci razvlaknejo v rafinerju, v katerem se termomehanska lesna masa proizvaja z dvema vrtljivima diskoma ter dodajanjem pritiska in toplote. Kemična celuloza se pridobiva z uporabo sulfatnega postopka. Pri tem se les prekuha v posebnem lugu in odstrani vezivo lignin, ki drži lesna vlakna skupaj.

Po končani pripravi zaloge je treba pridobljeno lesno maso ali celulozo pobeliti. Tudi beljenje poteka v več korakih, v katerih odstranimo nečistoče in dosežemo želeno stopnjo beline. Za beljenje se uporabljajo ozon, kisik, klor, klorove spojine ali vodikov peroksid v različnih oblikah. Okolju prijaznejša metoda beljenja se izvede brez uporabe klorovega plina; namesto tega se proizvaja celuloza brez elementarnega ali brez klora.

Proizvodnja papirja s papirnimi stroji

Tudi proizvodnja papirja poteka v več korakih. V nabiralniku papirnega stroja se suspenzija vlaken najprej vbrizga med dve tekoči siti, da se oblikujejo papirne trakove. Suspenzija vlaken je sestavljena iz 99 % vode in 1 % vlaken ter drugih polnil. Nato pride žični del, kjer lahko odvečna voda odteče in tvori enoten papirni trak. V stiskalnem delu papirnega stroja je naslednji korak zmanjšanje vsebnosti vode z 80 na 50 %, tako da jo spustimo skozi več valjev, ki jo iztisnejo. Temu sledi sušilni del, kjer se nadaljnja tekočina odstrani iz papirja z dovajanjem vroče pare. Zadnji del je del za previjanje nazaj. V tem delu se končni papirni trak zvije v strojne kolute ("tamburje") in odpelje v oddelek za dodelavo. Tam je mogoče papir nadalje obdelati glede na njegovo prihodnjo uporabo, na primer s površinskim kleščenjem, glajenjem, premazovanjem ali superkalandriranjem.