Kompozicija v fotografiji

Ljudje lahko zajamejo sliko v stotinki sekunde, tako da vam bo, tudi če hitro pogledate naprej in nazaj, ostala v spominu.Z dobro premišljeno kompozicijo lahko to dejstvo izkoristite. V fotografiji kompozicijo slike imenujemo kompozicija slike, tj. način, na katerega so razporejeni različni elementi slike. Za to lahko uporabimo različne tehnike, ki dokazano pomagajo doseči privlačnejšo kompozicijo slike. Sama kompozicija in fokus pri fotografiji igrata pomembno vlogo pri učinku slike na gledalca. Tukaj vam ponujamo nekaj dragocenih in praktičnih nasvetov, kako ciljno ustvariti učinek svoje fotografije.

Osnovne možnosti kompozicije slike

Preden ustvarimo fotografijo, že z nastavitvijo fotoaparata določimo format fotografije. Pravi motiv daje sliki izraz. Če sta ta dva osnovna elementa dobro premišljena pred fotografiranjem, lahko iz trivialnega posnetka hitro nastane pomenljiva in čustvena fotografija.

Motiv je odločilen

Samo z motivom lahko sliki pripišemo določen pomen. Da pa bi ta motiv lahko prenesli na fotografijo, si morate motiv najprej slikovno zamisliti. Zato se vprašajte, kaj ali koga želite pogledati in na kaj se želite osredotočiti. Če se odločite za dva motiva na eni fotografiji, je pomembno, da se pred fotografiranjem odločite, kateri motiv naj igra glavno ali stransko vlogo. Dodaten okvir okoli slike daje gledalcu jasen fokus. Tu pa je še posebej učinkovit okvir, ki ga lahko že postavite na fotografijo. Predstavljajmo si okolje, kjer nekdo fotografira morje iz jame, levo, desno in na vrhu slike pa so skale. Skale okoli slike dajejo naraven okvir in ustvarjajo napetost.

Izbira pravega formata

Ležeči format je praviloma videti bolj znan in običajen, a tudi bolj umirjen in uravnotežen, saj je zaradi razporeditve oči najbližje človeškemu vidu. Zaradi tega se portretni format dojema kot bolj dinamičen in nestabilen.

Če združimo oba formata, lahko ustvarimo dodatno napetost. Precej več pozornosti na primer pritegne nebotičnik kot tipičen portretni motiv, fotografiran v ležečem formatu. Prav tako je tipičen motiv ležečega formata, kot je sončni zahod nad morjem, bolj vznemirljiv, če je fotografiran v portretnem formatu. Pri izbiri pravega formata je treba poleg učinka fotografije paziti tudi na kasnejšo uporabo slike. Za ovitek za mobilni telefon je zato najboljša izbira pokončni format.

Mreža kot osrednji element slikovne kompozicije

Pri gledanju fotografije se oko premika od elementa do elementa. Nekateri elementi, kot so svetle lise, obrazi ali črke, pritegnejo več pozornosti kot drugi. Črte na sliki, imenovane tudi izginjajoče črte, dajejo očesu smer. Z dobro kompozicijo je mogoče podpreti oko pri zajemanju bistvenih podrobnosti na fotografiji in pomagati, da slika postane bolj koherentna.

Diagonala v kompoziciji

Diagonala predstavlja črto, ki diagonalno povezuje vogale formata. Tako imenovana padajoča diagonala, ki poteka od zgornjega levega do spodnjega desnega dela slike, je zaznana kot mirnejša in manj napeta, ker sledi naravnemu toku branja. Posledično se lahko oko hitro spet izvleče iz slike. Pomislite na primer na ulico, ki poteka od zgornjega levega do spodnjega desnega kota slike. Rob ceste tvori niz hiš. Če pogled sledi poteku ulice, gledalca hitro pelje ven iz slike. Po drugi strani pa vzpenjajoče se diagonale, ki vodijo od spodnjega levega do zgornjega desnega, delujejo posebej stimulativno in s tem usmerjajo gledalčev pogled v detajl. Gledalec se na sliki zadrži dlje, ker bolje zaznava detajle niza hiš.

Horizont v kompoziciji

Črta, ki ločuje nebo od zemlje, predstavlja obzorje. Če to črto postavimo na sredino slike, je rezultat precej nenapeta kompozicija. Da bi ustvarili več vzdušja, je obzorje pogosto postavljeno pod ali nad sredino slike. Horizont nižje na fotografiji poudarja oddaljenost in prostranost pokrajine, saj nebo zavzema velik del slike. Fotografija je videti svetla in odprta. Horizont, ki je na sliki višje, ustvarja težo in bližino hkrati, saj je pokritih več tal. Oko bega od tal do obzorja.

Horizont je lahko tudi nad ali pod robom slike. Če je vodoravna črta nekoliko nad spodnjim robom slike, je slika videti zaprta. Če je obzorje nekoliko pod spodnjo mejo slike, je vidno le nebo in slika ima rahlo lebdeč učinek.

Simetrija in ponovitve

Simetrijo najdemo v naravi v velikem številu. Na primer, večina živih bitij, pa tudi vozila in zgradbe, ima simetrično strukturo. Simetrija se dojema kot posebej harmonična in estetska, vendar lahko povzroči tudi dolgočasje. Če želite fotografirati simetričen objekt, morate bodisi natančno reproducirati simetrijo bodisi znatno odstopati od nje, da ohranite napetost slike. Poravnajte kamero na središčno os simetričnega predmeta ali pa se namerno oddaljite od simetrične predstavitve s spreminjanjem perspektive ali lokacije.

Enako harmoničen učinek ustvarijo ponavljajoči se predmeti in elementi na sliki, ločeni od svoje simetrije ali enotnosti. Primeren primer za to je plaža, polna ležalnikov ali ležalnikov. Ponavljajoče se strukture, svetlobe in sence pa vodijo tudi do harmoničnega učinka na gledalca.

Uporaba vzorcev

Našim možganom se zdi redna razporeditev ponavljajočih se elementov še posebej estetska. Posebno detajlni predmeti, ki na prvi pogled delujejo nemirno, lahko z aranžmajem kot vzorcem izžarevajo mir. Takšne vzorce lahko pogosto najdemo na področju tehnologije in arhitekture, pa tudi v naravi, kot na primer v satju. Vznemirljivo postane, ko je vzorec prekinjen z nepravilnostjo. To lahko nastavi fokus na fotografiji. Če želite poudariti pravilnost v motivu, tukaj uporabite primerno perspektivo. Prav tako robovi slike ne smejo biti neprivlačno prekinjeni.

Pike kot element napetosti

Če so elementi slike tako majhni, da jih prepoznamo samo kot pike, potem igra vlogo le njihova lokacija ter njihova svetlost in barva. Te pike je mogoče zaznati kot izžarevanje miru ali kot napetost. Lahko pa vzpostavijo tudi odnos do površine ali tvorijo skorajda glasbeni kontekst. V bistvu pike predstavljajo dinamičen oblikovalski element, ki skupaj tvorijo tudi oblike ali loke črt in tako pritegnejo pogled gledalca.

Dinamična ali statična kompozicija

Že sama statična kompozicija lahko naredi fotografijo umirjeno. Če na primer stojite pred hišo z belo fasado in rdečo streho in jo fotografirate spredaj, boste dobili umirjeno sliko. Po drugi strani pa lahko zelo dinamična kompozicija ustvari celo videz, da se predmeti premikajo. Če bi stoječi vlak fotografirali s perona spredaj, tako da je vlak nekoliko dlje od roba slike, ga bo pognal učinek uravnoteženja. To omogoča postavitev predmetov na poševne črte.

Pravilo tretjin

Ker motivi, postavljeni v središče slike, pogosto delujejo brez napetosti, si lahko pomagamo s pravilom tretjin. Preprosto razloženo, slika je razdeljena na devet pravokotnikov enake velikosti, tri vodoravno in tri navpično. Cilj je poravnati najpomembnejši element predmeta vzdolž črt ali presečišča dveh črt. Fotografije, ki so že bile posnete, lahko pozneje obrežete s programom za urejanje slik.

Ozvezdje Trikotnika

Zelo učinkovita tehnika za sestavljanje slik je princip trikotnika, ki je zelo priljubljen pri skupinskih posnetkih. Če so na sliki tri osebe enake velikosti postavljene neposredno drug poleg drugega, je videti nemočno in medlo. Po drugi strani pa je bolj zanimivo in lepše razporediti glave v trikotnik. Slika je videti najbolj mirna, ko glave tvorijo koničast trikotnik, ki kaže navzgor. Ko je konica obrnjena navzdol, je odtis bolj nestabilen. Če je trikotnik razporejen diagonalno, pride do več dinamike. Trikotnik lahko uporabimo tudi kot kompozicijski princip za katerikoli drug motiv.

Zlati trikotnik v fotografiji

Podobno kot pravilo tretjin uporablja zlati trikotnik mrežne črte. Namesto s pravokotniki pa je slika razdeljena z diagonalo od zgornjega levega kota do spodnjega desnega kota. Nadalje je iz spodnjega desnega kota slike potegnjena črta, ki se pod pravim kotom seka z diagonalo. Enako se nadaljuje na drugi strani slike. Nastali trikotniki pomagajo postaviti elemente na točno ta področja, da ustvarijo napetost na sliki.

Umetnost zlatega reza

Človeškemu očesu je zlati rez še posebej harmoničen in privlačen. Zlati rez je delilno razmerje, ki so ga uporabljali že slikarji, kiparji in arhitekti iz antike. A razsežnosti zlatega reza lahko odkrijemo tudi v naravi, na primer v praproti ali školjkah.

Razmerje zlatega reza, tako imenovano zlato število, je 1,61. To pomeni vodoravno črto, razdeljeno na dva dela različnih velikosti. Manjši del črte se nanaša na večji del na enak način, kot se večji del nanaša na celotno črto.

Navsezadnje je motiv tako z zlatim rezom kot z razdelitvijo na tercine postavljen na isto mesto. Pravijo, da zlati rez prispeva k večji harmoniji, medtem ko pravilo tretjin ustvarja več napetosti v sliki.

Oblikujte foto izdelke sami na print24

Dobro premišljena kompozicija slike lahko pomaga vaši sliki, da postane bolj razburljiva in živahna. Predvsem v marketingu igra učinek slik pomembno vlogo pri ciljanju kupcev. Pri print24 vam omogočamo, da svoje foto izdelke natisnete na nalepke, knjige, kape in še veliko več ter jih prilagodite svojim individualnim potrebam. Če imate kakršna koli vprašanja o naših izdelkih ali želite osebni nasvet, nas kontaktirajte preko kontaktnega obrazca ali nas pokličite. Pomagali vam bomo kadar koli!