Foto papir - vrste in lastnosti
Bi radi svoje fotografije natisnili v najboljši kakovosti, pa ne veste, kateri foto papir uporabiti? Potem ste prišli na pravo mesto! V tem članku boste izvedeli vse o različnih vrstah, lastnostih in trajnosti foto papirja. Pokazali vam bomo tudi, kako lahko svoje foto motive natisnete na najrazličnejše tiskovine pri print24. Berite naprej in odkrijte svet foto papirja!
Foto papir - vrste in lastnosti
Za razliko od drugih vrst papirja je foto papir posebna vrsta papirja. Običajno je debelejši in barve imajo več svetilnosti, sijaja in živahnosti. Potrebujete tudi kvaliteten tiskalnik, ki lahko tiska na to vrsto papirja in dosega enako barvno intenzivnost.
Pri print24 lahko natančno izveste, kakšne lastnosti ima foto papir, katere vrste so na voljo, kateri tipi tiskalnikov so primerni in vse ostalo, kar morate vedeti o tej vrsti papirja!
Kaj je foto papir - osnove
Foto papir je papir za tiskanje slik, ki ima poseben premaz. Ta premaz ali vezivo/premaz je sestavljen iz kaolina, krede, kazeina ali celo plastične disperzije. Zaradi posebne obdelave je foto papir bolj prožen, stabilen in gladek od običajnega papirja. To tudi pomeni, da se črnilo ne vpije takoj, zaradi česar je kakovost tiskanja visoka. To pomeni, da črnilo iz tiskalnika ne teče, rezultat pa so kot britev ostre slike z bogatimi barvami.
Na splošno lahko ločimo štiri vrste papirja: porozen, z litim premazom, mikroporozen in nabrekljiv, čeprav sta le dva primerna za tiskanje fotografij. Zelo pogosto se fotografije za samotisk tiskajo na nabrekljive ali mikroporozne papirne premaze. Črnilo se adsorbira, tj. nalaga se med dve plasti na površini, namesto da bi prodrlo v notranjost (absorpcija). Navaden papir, kot je ofsetni papir, običajno nima pregrade med premazom in nosilnim papirjem, zato črnilo absorbira neposredno osnovna plast (podlak). Če na plast pride preveč črnila, se papir začne zvijati (zvijati). Lahko se zgodi tudi, da teče (krvavi). To preprečimo s foto papirjem, ki ima na obeh straneh nepremočljive bariere, to so PE folije (polietilenske plasti), ki ohranjajo podlago suho. PE folije dajejo fotografskemu papirju tudi dodatno podporo.
Obstajajo razlike med mikroporoznimi in nabrekljivimi vrstami papirja v tem, kako absorbirajo črnilo. Nabrekljivi premazi so lahko izdelani iz želatine pa tudi iz polimerov, so vodotopni in občutljivi na vodo. Premaz absorbira črnilno tekočino in tako nabrekne. Tekočina se nato posuši, vendar le voda izhlapi, snovi črnila pa ostanejo. Pri tem se prostornina površine papirja ponovno zmanjša. Čas nabrekanja traja dlje kot pri mikroporoznih foto papirjih. Pomembno je vedeti, da dokler je površina foto papirja še vedno nabrekla, je še vedno zelo občutljiva in se zato zlahka opraska ali sledi pritiska. Poleg tega nabrekljiv fotografski papir ni združljiv s pigmentnimi črnili. Po drugi strani pa je primeren za barvna črnila, ker je barvilo v njih raztopljeno. Prednost nabrekljivega papirja je, da so barvila zaprta v polimerni matriki. To pomeni, da oksidativni plini, kot je ozon, nimajo skoraj nobene površine za napad.
Fotografski papir z mikroporoznimi prevlekami je drugačen. Pri tem se na PE folijo dodatno nanese vrsta premaza iz silicijeve kisline (silicijev dioksid). To povzroči, da se črnilo s kapilarnim delovanjem potegne globoko v plast. Odlaga se na komponente silicijevega dioksida, ki so oblikovane kot steklene kroglice. Tako je površina foto papirja takoj suha in je precej neobčutljiva na dotik. Kljub temu je treba upoštevati določen čas sušenja, da lahko voda dobro izhlapi. Če fotografski papir takoj po tiskanju položimo za steklo, lahko opazimo, da se barve zalivajo ena v drugo. To je posledica dejstva, da poleg črnila v foto papir prodrejo tudi plini, kar pomeni, da so molekule črnila manj zaščitene. Zaradi jasnosti premaza je rezultat zelo visok sijaj barv.
Skupaj, nabrekljiv ali mikroporozen papir je primeren za tiskanje fotografij. Obstoječa osnova zagotavlja zadostno stabilnost, temperatura in kakovost zraka pa v normalnih okoliščinah Če povzamemo, za tiskanje fotografij je primeren nabrekljiv ali mikroporozen papir. Podlaga zagotavlja zadostno stabilnost, temperatura in kakovost zraka pa nimata vpliva na obnašanje papirja v normalnih okoliščinah. Ker nabrekljiv foto papir včasih ne more več absorbirati črnila pri vlažnosti pod 20 odstotkov, ni združljiv z vsemi vrstami črnila in zahteva daljši čas sušenja, je za tiskanje fotografij pogosto prednost mikroporozni papir.
Različni premazi foto papirja
V osnovi je fotografski papir na voljo v mat, saten in sijajni barvi.
Površina mat foto papirja je sestavljena iz neurejenega reliefa, zato je neravna. Zaradi tega se svetloba odbija v večjem kotnem območju in ni koncentrirana na enem mestu. To ustvarja subjektivno dojemanje, da ima mat foto papir manjšo svetilnost. Če pa sta sijajni in mat foto papir postavljena drug poleg drugega v enakih svetlobnih pogojih, se le stežka ločita drug od drugega. Šele ko se vir svetlobe odmakne, svetlobni pogoji povzročijo enakomerno zmanjšanje nasičenosti barv in kontrasta. Po drugi strani pa so mat foto papirji videti zelo dobro iz različnih smeri gledanja, sijajni papirji pa že kažejo močne odseve.
Sijajni foto papir ima gladko površino in ostre odseve. Zaradi tega so fotografije bolj barvite in podrobne. Odvisno od vrste papirja se svetloba močneje odbija. Zato obstajajo tudi sijajni papirji. Pomanjkljivost teh fotopapirjev je, da lahko zaradi visoke refleksije fotografije zbledijo, zaradi česar so tudi manj primerni za razstave. Poleg tega lahko prstni odtisi trajno ostanejo na sijajnem fotografskem papirju.
Polsvetleči papir je po svojih lastnostih podoben sijajnemu foto papirju. Odlično reproducira barve, pa tudi barvne tankosti. Za razliko od sijajnega foto papirja pa na površini skoraj ni odsevov, zato je primeren za razstave.
Za manj kakovostne slike, težke pikslov, je priporočljiva uporaba mat in stransko mat foto papirja, saj je zamegljenost manj opazna.
Poleg teh pogostih vrst obstajajo tudi nekatere manj pogoste vrste papirja. Kovinski foto papir je na primer poseben papir, ki naredi barve še posebej žive. Prav tako imajo fotografije izjemno visok sijaj. Vse to omogoča zelo dobre učinke, zato je treba pozornost posvetiti izbiri motiva. Sitotisk je druga vrsta papirja in se najraje uporablja za portrete, zato ga včasih imenujejo "portretni papir". Ima zelo plemenit in svilnat lesk ter čvrsto strukturo. Struktura je glavni razlog, zakaj fotografi raje uporabljajo ta fotografski papir za portrete.
Teža foto papirja
Poleg različnih premazov se foto papir od navadnega papirja razlikuje predvsem po debelini, teži ali trdnosti. Je debelejši, podoben kartonskemu papirju. Gramatura (teža na kvadratni meter) nabrekljivega papirja je približno med 120 in 300 gsm, mikroporoznega foto papirja pa 170 do 300 gsm. Za primerjavo, kopirni papir ima gramaturo približno 80 g/m2. Odvisno od gramature, ki jo izberete, lahko običajni foto tiskalnik, brizgalni ali laserski tiskalnik še vedno tiskajo na fotografski papir. Vendar, težji ko je fotografski papir, težji bo natis, pojavijo se lahko sledi brušenja in nekateri tiskalniki sploh ne podajajo papirja. Zato je priporočljivo, da pred nakupom foto papirja preverite največjo možno gramaturo lista za vaš tiskalnik in po potrebi uporabite tanjši foto papir.
Za tiskalnike je na voljo klasični foto papir A4, obstajajo pa tudi manjši formati. Na voljo je tudi poseben fotografski papir, na katerega je možno obojestransko tiskanje. To pomeni, da ni le ena, ampak obe površini. To obliko tiskanja imenujemo tudi dvostransko tiskanje.
Pravi fotografski papir za uspešno uporabo
Kot se je medtem pokazalo, ni enega foto papirja, ki bi bil primeren za vse aplikacije. Pravzaprav obstaja več različnih papirjev, ki so izdelani za določen namen. Zato je priporočljivo vnaprej razmisliti o tem, kakšen odtis želite narediti in čemu bo fotografija namenjena.
Verjetno najstarejši fotografski papir se imenuje baryta papir in sta ga razvila Martinez-Sanchez in J. Laurant v Madridu leta 1866 kot osnovo za svetlobno občutljive emulzije. Idealen je za črno-beli tisk in je sestavljen iz visokokakovostnega osnovnega papirja, ki je sestavljen iz celuloze z vezivi in polnili. Za izdelavo belega fotografskega papirja se mešanici celuloze doda optično belilo, medtem ko se toni papirja, kot sta gams ali slonovina, dodatno pobarvajo. Baryta papir je razmeroma drag in ga je zelo težko obdelati, zato ga je treba uporabljati samo za črno-bele tiske.
Naslednja vrsta je PE papir, fotografski papir, ki je na obeh straneh obdan s plastično prevleko iz polietilena. Sama površina je sestavljena iz polimernega sloja, ki preprečuje razmazovanje barv takoj po tisku in jih ohranja na mestu. Tako so fotografije na PE papirju visoke kakovosti in barvno obstojne. Edina pomanjkljivost je, da tiskanje traja nekaj časa.
Nanokeramični foto papir ima tudi obojestransko plastično prevleko. Razlika je v tem, da ima nanokeramično plast namesto polimerne plasti. Ima zelo porozne lastnosti in zato črnilu omogoča neposreden prehod in sušenje. Tisk fotografij dobi izjemno kakovost, poleg tega je površina popolnoma vodotesna, kar je velika prednost. Pomanjkljivost pa je, da je površina hkrati neprepustna za zrak, tako da ob pogosti uporabi fotografije zbledijo barve in se lahko poslabša kakovost. Nanokeramični foto papir je zato primeren za vgradnjo v okvir slike.
Papir za brizgalne tiskalnike Inkjet je druga vrsta papirja, ki ima samo eno plast in se lahko uporablja za skoraj vsa črnila in tehnike tiskanja. Vendar pa dosega nižjo kakovost slike kot druge vrste papirja, ker ima precej mat površino. Po drugi strani pa je prednost, da se papir za brizgalnike hitro suši.
Trajnost foto papirja
Trajnost foto papirja je odvisna od vrste papirja, uporabljenega črnila, primernega shranjevanja, prevladujočih temperatur, plinov in vlage. Skrajša se, če je na primer fotografija izpostavljena stalnemu UV-sevanju, jo brez zaščite hranimo v vlažnih prostorih ali pride v stik s škodljivimi plini. Če je po drugi strani pravilno shranjen in/ali okvirjen, lahko zdrži do 200 let.
Vrsta papirja kot dejavnik vzdržljivosti za tiskanje fotografij
Če uporabljate papir, ki vsebuje nekaj optičnih belil, lahko natisnjena fotografija hitreje porumeni. Poleg tega se belila sčasoma razgradijo, zato se odbojnost zmanjša in natis fotografij izgubi sposobnost odbijanja UV svetlobe. Fotografski papir prevzame rumenkasto barvo, ki je pravzaprav samo njegova naravna barva brez dodanih belil. Za upočasnitev procesa razpadanja in s tem povezanega razbarvanja lahko uporabite zaščitne spreje ali pa fotografijo uokvirite v UV-zaščitno steklo. Obstajajo tudi belilna sredstva, ki se hitreje razgradijo. Kljub temu pa procesa ni mogoče povsem ustaviti, saj je lignin vzrok za razbarvanje. Foto papir brez lignina je zato še posebej primeren za arhivske namene, na primer foto papir iz alfa celuloze ali bombažnega linterja. Obstojnost se poveča tudi, če je papir brez kislin (pH-nevtralen), v tem primeru je nujna uporaba nevtralnega lepila. Ker pa lahko tudi pH-nevtralni foto papir sčasoma nabere kislino, lahko papirje puferiramo z enim do dvema odstotkoma kalcijevega karbonata in tako premaknemo v alkalno območje. Če pa je foto papir v bistvu brez kislin in tudi brez snovi, ki bi lahko povzročile kislino, kopičenje kisline ni verjetno.
Črnilo kot dejavnik, ki vpliva na obstojnost foto papirja
Za obstojnost tiskanja fotografij je poleg vrste papirja odločilno tudi uporabljeno črnilo. Pigmentna črnila se od črnil z barvilom razlikujejo po tem, da so manj občutljiva, ker imajo večje delce barvila. Majhni delci barvila barvnih črnil lahko zdržijo UV-žarke ali pline manj časa kot delci pigmentnih črnil. Zaradi tehničnega napredka pa so bile dosežene velike izboljšave z inkapsulacijo pigmentnih delcev pigmentnih črnil s smolno lupino. To ustvari pregrado, ki preprečuje, da bi se delci zlepili. Poleg tega se znotraj plasti smole pojavijo negativni elektrostatični naboji, ki povečajo odbojne sile med delci. Posledica tega so prosto tekoča črnila z nižjo viskoznostjo, ki ne mašijo več žlez tiskalne glave. Druga možnost je, da obstajajo pigmenti, obdani s smolo, ki jih razmakne polimer, ki se uporablja za preprečevanje njihovega zlepljenja. Posledično so natisi fotografij bolj odporni na svetlobo, vodoodporni in odporni proti madežem.
Načeloma je obstojnost natisnjenih fotografij izboljšana, če se najprej dovolj časa prezračijo. Šele nato jih je treba uokviriti za film ali steklo. Tukaj se priporoča do 24 ur. Pomembno je tudi, da so čim dlje od UV sevanja, škodljivih plinov, kot je ozon, visokih temperatur in visoke vlažnosti. Zato je najbolje fotografijo shraniti za (UV-odbojnim) steklom, ki ni izpostavljeno neposredni sončni svetlobi. Prav tako fotografskega papirja ne smemo shranjevati na podstrešjih z včasih visokimi temperaturami ali v vlažnih kleteh. Prav tako ni priporočljiva kuhinja, kopalnica ali neposredna bližina radiatorjev. Če želite svoj fotografski papir shraniti v plastično folijo, naj bo le-ta najvišje čiste in po možnosti ne sme vsebovati kisline. Tukaj so priporočljivi plastični tulci, pa tudi tisti iz poliestra, polipropilena ali polietilena.
Različni motivi potiskani na foto papir s print24
Pri pint24 imate možnost tiskanja raznolikih foto motivov na najrazličnejše tiskovne materiale. Ne glede na to, ali iščete foto nalepke, foto knjige, fotografske stole, foto vratne tablice, etuije za pametne telefone ali celo fotografske skodelice – vaše želje skorajda niso omejene. Če imate kakršna koli vprašanja o naših storitvah ali foto papirju, nas kontaktirajte kadarkoli, na voljo smo vam!